Odnos do denarja, omejujoča prepričanja in slaba vest: zakaj si lahko želiš več denarja, ne da bi ob tem postavila pod vprašaj svoje vrednote.
Kolikokrat si že slišala stavek »Denar ni vse«?
Verjetno neštetokrat.
In veš kaj? Se popolnoma strinjam.
Denar res ni vse. Sam po sebi nam ne zagotovi pristne ljubezni, iskrenega prijateljstva, zdravja ali notranjega miru.
Ampak bodimo realne.
Z denarjem plačujemo položnice, kupujemo hrano, ustvarjamo dom, potujemo, vlagamo v svoje znanje in si omogočamo marsikatero izkušnjo, ki si jo želimo.
Denar nam lahko prinese tudi nekaj, kar je zame izjemno dragoceno.
Več svobode in možnosti izbire.
Zakaj imamo potem tako pogosto občutek, da je želeti si več denarja nekaj slabega?
Zakaj lahko brez težav rečemo, da si želimo več ljubezni, več zdravja ali več prostega časa, ko pa omenimo, da si želimo več denarja, hitro začutimo potrebo po opravičevanju?
»Saj ne potrebujem veliko.«
»Samo toliko, da lahko normalno živimo.«
»Saj nisem materialistka.«
»Denar mi tako ali tako ni najpomembnejši.«
Kot da bi morale svojo željo po finančnem obilju vedno nekako upravičiti.
Ampak zakaj?
Naš odnos do denarja se začne oblikovati veliko prej, kot si mislimo
Predstavljaj si deklico, ki sedi za kuhinjsko mizo, medtem ko se starša pogovarjata o denarju.
»Spet so prišle položnice.«
»Tega si ne moremo privoščiti.«
»Za vsak evro je treba trdo delati.«
Mogoče se pogovarjata povsem mirno. Mogoče sta zaskrbljena. Mogoče se zaradi denarja celo prepirata.
Deklica takrat še ne razume družinskega proračuna, stroškov življenja ali finančne odgovornosti.
Zelo dobro pa zaznava vzdušje.
In počasi si začne ustvarjati svojo predstavo o denarju.
Da ga je težko zaslužiti.
Da ga nikoli ni dovolj.
Da povzroča skrbi.
Da se je zanj treba močno truditi.
Ali pa da je bolje, če si ne želi preveč, ker bo tako manj razočarana.
Seveda ne razvijemo vse enakih prepričanj. Veliko je odvisno od okolja, izkušenj in sporočil, ki smo jih poslušale med odraščanjem.
Ampak nekaj je pomembno razumeti.
Naš odnos do denarja ni sestavljen samo iz številk. V njem so tudi čustva, spomini, izkušnje in prepričanja.
In marsikatero od teh prepričanj nas spremlja še dolgo potem, ko odrastemo.
Omejujoča prepričanja o denarju, ki jih morda prepoznaš tudi pri sebi
Mogoče se v katerem od naslednjih stavkov prepoznaš:
- Denar pokvari ljudi.
- Bogati ljudje so pohlepni.
- Za veliko denarja moraš ogromno delati.
- Če bom imela več jaz, bo ostalo manj za druge.
- Ni prav, da zaslužim več kot moj partner.
- Za svoje delo ne smem zahtevati preveč.
- Če delam nekaj, kar me veseli, ne morem pričakovati dobrega plačila.
- Denar je težko zaslužiti, hitro pa ga lahko izgubiš.
- Nisem dovolj sposobna, da bi zaslužila veliko.
- Če bom želela več denarja, bodo drugi mislili, da sem materialistka.
Nekatera od teh prepričanj so tako zakoreninjena, da jih sploh ne prepoznamo več kot prepričanja.
Preprosto jih sprejemamo kot dejstva.
Takšna prepričanja se lahko pokažejo v čisto vsakdanjih odločitvah. Neprijetno nam je postaviti višjo ceno za svoje delo. Ob nakupu nečesa zase imamo slabo vest. Težko se pogovarjamo o denarju ali pa se nam zdi, da si večjega zaslužka nekako ne zaslužimo.
Pa vendar …
Ali je človek res slab samo zato, ker ima veliko denarja?
Ali mora biti delo nujno naporno, da je dobro plačano?
In ali je želja po finančni svobodi res znak pohlepa?
Jaz mislim, da ne.
Zakaj ženske tako pogosto zmanjšujemo vrednost svojega dela?
Si že kdaj želela nekaj prodati, ponuditi storitev ali postaviti ceno za svoje delo, pa te je ob tem stisnilo v želodcu?
Kaj pa, če bo predrago?
Kaj pa, če si tega ne bodo mogli privoščiti?
Kaj pa, če bodo mislili, da sem pohlepna?
To je nekaj, kar se lahko pojavlja predvsem takrat, ko svoje delo opravljamo s srcem.
Ko ustvarjamo nekaj, v kar vlagamo svoj čas, znanje, energijo in ljubezen.
Po eni strani želimo ljudem pomagati ali jim ponuditi nekaj lepega in uporabnega.
Po drugi strani pa seveda želimo za svoje delo dobiti tudi ustrezno plačilo.
In včasih se zdi, kot da ti dve stvari ne gresta skupaj.
Ampak zakaj ne bi šli?
Če si frizerka, tvoje delo ni manj vredno zato, ker uživaš v ustvarjanju pričesk.
Če izdeluješ nakit, ni nič narobe, če želiš s svojimi izdelki dobro zaslužiti.
Če vodiš delavnice, izobraževanja ali ponujaš podporo drugim, to še ne pomeni, da moraš svoje znanje podarjati.
Lahko imaš iskreno željo pomagati ljudem in hkrati ustvarjati uspešen posel.
Eno ne izključuje drugega.
Seveda je pomembno, da je tvoja ponudba kakovostna, da so cene poštene in da za njimi stoji resnična vrednost.
Ampak ni treba, da svoje delo razvrednotiš samo zato, da bi dokazala, da si dobra oseba.
In to ne velja samo za podjetnice.
Velja tudi za žensko, ki se boji prositi za višjo plačo.
Za tisto, ki vedno prevzame dodatno delo, pa se nikoli ne postavi zase.
Ali za tisto, ki se ji zdi povsem normalno poskrbeti za vse druge, ko pa pride na vrsto sama, svoje potrebe hitro prestavi na pozneje.
Podoben občutek krivde se pogosto pojavi tudi ob počitku. O tem sem pisala v prispevku Kdaj smo ženske začele verjeti, da si moramo čas zase zaslužiti?
Denar in občutek lastne vrednosti
Tukaj pridemo do še ene pomembne teme.
Občutka, koliko smo same vredne.
Včasih se namreč prepričanja o denarju zelo tesno prepletajo s prepričanji, ki jih imamo o sebi.
Če globoko v sebi verjameš, da nisi dovolj sposobna, se boš morda težje prijavila na bolje plačano delovno mesto.
Če verjameš, da moraš za vse trdo garati, boš mogoče z nezaupanjem gledala na priložnosti, ki ti omogočajo lažje delo.
Če si prepričana, da si ne zaslužiš veliko, boš morda svoje želje ves čas zmanjševala.
In če se že ob misli na večji zaslužek pojavi občutek krivde, boš mogoče nezavedno iskala razloge, zakaj to ni prava pot zate.
Seveda na naše finančno stanje vpliva veliko dejavnikov. Možnosti za delo, okoliščine, zdravje, družinske obveznosti, gospodarske razmere in še marsikaj.
Zato nikakor ne mislim, da si lahko vsakdo preprosto z drugačnim razmišljanjem ustvari poljubno količino denarja.
Verjamem pa, da je naš odnos do sebe pomemben del tega, katere priložnosti si dovolimo raziskati, kako se odločamo in koliko si upamo zahtevati zase.
Ob tem pa želim poudariti še nekaj.
Tvoja vrednost kot človeka ni odvisna od tvojega zaslužka.
Nič manj nisi vredna, če imaš trenutno nizke prihodke.
In nič več nisi vredna, če imaš na računu ogromno denarja.
Lahko pa začneš bolj ceniti svoje znanje, sposobnosti, čas in delo.
Kaj mi pomeni finančna svoboda
Ko razmišljam o obilju, danes ne razmišljam več samo o številki na bančnem računu.
Razmišljam o življenju, ki ga želim živeti.
O tem, da imam možnost ustvarjati, delati tisto, kar me veseli, preživljati čas z družino in si vzeti trenutke zase.
Da lahko v ponedeljek dopoldne odložim delo in grem na vrt.
Da lahko za nekaj dni odpotujem s prijateljicami.
Da lahko ustvarjam projekte, v katerih resnično uživam.
In da imam možnost svoje življenje oblikovati na način, ki je usklajen z mojimi vrednotami.
Seveda za vse to ni potreben samo denar.
Potrebni so tudi čas, zdravje, odnosi, pogum, odločitve in pripravljenost, da kdaj kaj spremenimo.
Ampak ne bom se pretvarjala, da denar pri tem nima nobene vloge.
Ker jo ima.
Denar nam lahko omogoči več izbire.
Lahko nam pomaga ustvariti finančno rezervo, zaradi katere lažje spimo.
Lahko nam omogoči, da si privoščimo pomoč pri določenih opravilih in tako pridobimo več časa za družino.
Lahko ga vložimo v svoj razvoj, dom, potovanja ali projekte, ki nam veliko pomenijo.
In če si tega želim, zakaj bi imela zaradi tega slabo vest?
Želja po več denarja še ne pomeni, da ti denar pomeni več kot ljudje, odnosi ali življenje samo.
Mogoče si želiš samo več možnosti, da živiš tako, kot si želiš.
Kje je meja med zdravo željo po več in nenehnim hrepenenjem?
Tukaj pa obstaja ena pomembna razlika.
Eno je, da si želiš več denarja, ker imaš cilje, sanje in načrte.
Nekaj povsem drugega pa je, če verjameš, da boš šele takrat, ko ga boš imela dovolj, končno zadovoljna sama s seboj.
Ker koliko je sploh dovolj?
Tisoč evrov več na mesec?
Deset tisoč evrov na računu?
Sto tisoč?
Milijon?
Če je tvoje zadovoljstvo ves čas pogojeno z naslednjim finančnim ciljem, obstaja velika možnost, da se bo ta meja nenehno premikala.
Dosegla boš en cilj, pa se bo pojavil nov. In med čakanjem na tisti »dovolj« bo življenje teklo mimo.
Zato se mi zdi tako pomembno, da se naučimo prepoznavati tudi obilje, ki ga že imamo.
Da znamo uživati v drobnih trenutkih.
Da cenimo svoje dosežke.
Da smo hvaležne za možnosti, ki so nam na voljo.
In da si kljub temu dovolimo sanjati in ustvarjati še več.
Hvaležnost za to, kar imaš, in želja po tem, kar še želiš ustvariti, lahko povsem lepo obstajata skupaj.
Prav o miselnosti pomanjkanja in tem, zakaj nas občutek »še vedno ni dovolj« lahko spremlja tudi ob doseženih ciljih, pišem v prispevku Zakaj imaš občutek, da nikoli nimaš dovolj, čeprav imaš v resnici veliko?
Kako začeti spreminjati svoj odnos do denarja?
Spreminjanje dolgoletnih prepričanj ni nekaj, kar se zgodi čez noč.
In tudi ni dovolj, da si nekajkrat ponoviš »Denar prihaja k meni z lahkoto«, če ob tem globoko v sebi še vedno verjameš, da si ga ne zaslužiš.
Zato je smiselno začeti nekoliko globlje.
1. Raziskuj, kaj si se o denarju naučila v otroštvu
Vzemi zvezek in razmisli:
- Kako so se o denarju pogovarjali v moji družini?
- Je bil denar povezan predvsem s skrbmi, prepiri ali občutkom varnosti?
- Kakšno mnenje so imeli moji starši o bogatih ljudeh?
- Sem kot otrok dobila občutek, da si veliko stvari ne smem želeti?
- Katera sporočila o denarju še danes nosim s seboj?
Ni pomembno, da iščeš krivca za svoja prepričanja.
Pomembno je, da začneš razumeti, od kod prihajajo.
2. Preveri, ali tvoja prepričanja še vedno držijo
Recimo, da si prepričana:
»Če želim veliko zaslužiti, moram ogromno delati.«
Vprašaj se:
Ali to velja za čisto vse ljudi?
Ali obstajajo tudi drugačni načini ustvarjanja prihodkov?
Ali bi lahko svoje delo organizirala drugače, razvila novo znanje ali ponudila nekaj, kar ima večjo vrednost?
Ni treba, da si takoj odgovoriš na vsa vprašanja.
Dovolj je, da začneš dopuščati možnost, da tisto, kar si verjela do zdaj, ni edina resnica.
3. Dovoli si želeti več brez opravičevanja
To je vaja, ki je na prvi pogled zelo preprosta.
Dopolni naslednji stavek:
Želim si več denarja, ker …
In potem piši.
Brez cenzure.
Brez razmišljanja, kaj bi si o tvojih željah mislili drugi.
Mogoče si želiš več potovati.
Mogoče si želiš obnoviti hišo.
Mogoče si želiš finančno pomagati svojim otrokom.
Mogoče si želiš ustvariti lasten posel.
Mogoče pa si želiš samo tistega občutka, ko ti ob nepričakovanem strošku ni treba razmišljati, kako boš prišla skozi mesec.
Vse to so povsem legitimne želje.
Ni treba, da so tvoji razlogi veliki, plemeniti ali všečni drugim.
Dovolj je, da so pomembni tebi.
4. Začni ceniti svoje delo in svoj čas
Naslednjič, ko boš želela avtomatsko znižati svojo ceno, prevzeti še eno dodatno obveznost ali se odpovedati nečemu zase, se vprašaj:
Zakaj to počnem?
Ker si to res želim?
Ali ker se bojim, da bom sicer videti sebična, zahtevna ali pohlepna?
Včasih je največji korak prav to, da se začnemo postavljati zase.
Da znamo reči ne.
Da si upamo povedati, koliko je naše delo vredno.
Da si dovolimo sprejeti pohvalo, plačilo ali priložnost, ne da bi morale svojo vrednost takoj zmanjšati.
Če postavljaš ceno storitve, si pred odločitvijo zapiši tudi čas za pripravo, izvedbo in spremljajoče delo ter stroške. Tako boš lažje presodila, ali je cena vzdržna, namesto da jo znižaš samo zaradi nelagodja.
Če se pripravljaš na pogovor o plači, pa si zapiši naloge, odgovornosti in rezultate, o katerih želiš govoriti. Naj ti bodo konkretna opora pri pogovoru.
5. Poveži drugačno razmišljanje s konkretnimi dejanji
Sama verjamem, da so meditacije, afirmacije in delo z notranjimi prepričanji lahko dragocena podpora pri osebni rasti.
Pomagajo nam lahko ustvariti prostor za razmislek, prepoznati avtomatske odzive in postopoma graditi drugačen odnos do sebe.
Ampak pomembna so tudi dejanja.
Če si želiš več finančne svobode, razmisli, kaj lahko zanjo narediš v praksi.
Mogoče je to pregled osebnih financ.
Mogoče pogovor o višji plači.
Mogoče dodatno izobraževanje.
Mogoče začetek projekta, o katerem razmišljaš že leta.
Ali pa odločitev, da boš od zdaj naprej bolj zavestno ravnala z denarjem.
Notranje spremembe in konkretni koraki se lahko lepo dopolnjujejo.
Majhna vaja: Kakšen odnos si želim imeti do denarja?
Preden zaključiš z branjem, te povabim še k eni kratki vaji.
Predstavljaj si, da bi bil tvoj odnos do denarja bolj sproščen.
Da te ob pogovoru o njem ne bi spremljala slaba vest.
Da bi si dovolila želeti več, ne da bi ob tem podvomila o svojih vrednotah.
Da bi znala denar sprejemati, uporabljati, varčevati in z njim odgovorno ravnati.
Zdaj se vprašaj:
Kako bi ravnala, če denarja ne bi več povezovala s svojo vrednostjo?
- Kaj bi počela drugače?
- Katere odločitve bi sprejela?
- Kaj bi si končno dovolila?
- Kateri je prvi majhen korak, ki ga lahko narediš že danes?
Zapiši si odgovore.
Ne zato, da si ustvariš popolno sliko prihodnosti, ampak da začneš prepoznavati, kakšen odnos do denarja si sploh želiš zgraditi.
Denar ni vse. In prav zato si ga lahko želiš več.
Nič ni narobe, če želiš dobro zaslužiti, biti finančno neodvisna ali ustvariti uspešen posel. Ali če si preprosto želiš življenja, v katerem ti ni treba ves čas skrbeti, ali bo denarja dovolj.
Sama želja po več denarja te ne naredi pohlepne ali materialistične. Zaradi nje nisi nič manj srčna, skrbna ali dobra oseba.
Denar je del našega življenja. Pomembno pa je, kakšen odnos ustvarimo do njega in kako ga uporabljamo.
Zato ti ni treba izbirati med tem, da si hvaležna za vse, kar imaš, in tem, da si želiš še več.
Lahko imaš oboje.
In predvsem – ni treba, da si najprej zaslužiš dovoljenje za svoje sanje. Dovoli si jih imeti že danes.
Kaj pa, če je čas, da začneš spreminjati svoja prepričanja o obilju?
Če si med branjem prepoznala prepričanja, ki te že dolgo spremljajo, te vabim, da začneš svoj odnos do obilja raziskovati še nekoliko globlje.
Pripravila sem brezplačni avdio vodič 7 nezavednih vzorcev, s katerimi si zapiraš vrata obilju. Ob primerih iz vsakdanjega življenja in vprašanjih za razmislek lahko lažje opaziš, kako tvoje misli o denarju, lastni vrednosti in možnostih vplivajo na tvoje odločitve.
Z zaključno nalogo izbereš en svoj vzorec in začneš omejujoče prepričanje spreminjati v bolj podporno. En majhen korak, s katerim lahko začneš pri sebi.
